»Ta esejistični prvenec je eleganten popis avtoričinega sveta, pa obenem poklon vsem tistim velikim zgodovinskim figuram in življenjskim sopotnikom, ki so plemenitili njenega duha. (...) Ko Helena Koder pripoveduje o tem, kako doživlja in je doživljala prevajalko Radojko Vrančič, pesnika Petra Kolška in Milana Jesiha, filozofinjo Almo Sodnik, skladatelja Urbana Kodra, nam hkrati pove, kako je skoznje spoznavala velikane ameriškega jazza, pisanje Marcela Prousta, poezijo Wislawe Szymborske, slike Jana Vermeerja, romane Petra Handkeja, misli Montaigna, Descartesa in Kanta.«

»Helena Koder v svojem knjižnem prvencu razmišlja o umetnosti z veliko in malo začetnico, o umetnosti, ki je včasih visoka, težko dostopna gora, a tudi o umetnosti življenja, ki ni nič manj pomembna. Esejistična zbirka Krošnja z neznanimi sadeži je navdihujoče pričevanje o tem, da je, kljub vsem končnostim, življenje neskončno zanimivo in polno smisla.«

»Zadnjih devet mesecev ujetništva sem bil v isti celici, od koder je prišlo sporočilo.«

»Verjamem, da bomo zaupano odgovornost izpolnjevali v duhu Prešernovih verzov, ki jih ponosno pojemo kot svojo himno – da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.«

»Ne moti me, dokler so žvižgači pri tem vljudni. Na to v resnici gledam kot na kompliment.«

»Visoko in globoko v prsnem košu nastane nedoločljiv pritisk, ki se čustveno izraža kot nekaj med vzhičenostjo in otožnostjo, v podstati pa je neizraženo zavedanje o vsem, kar ne bo moglo biti nikoli izpolnjeno. Zavedanje lastne nemoči. Vendar v tem ni nobene žalosti. Niti revolta. In sploh ne vdanosti.«

»Domovanje je, od koder smo. Živi smo samo za hip. Dokler se lak suši.«

»Nikoli pa nisem mislila, da bom imela kaj s filmom, želela sem biti prevajalka.«

»Vodstvo se izmika odgovornosti. Vodstvo niti ni odgovorilo na spisane kršitve, ki smo jih v aktivih in novinarskem sindikatu popisali o urednici informativnega programa in v. d. urednika uredništva MMC-ja.«